Vtisi dijakinje na opravljanju praktičnega usposabljanja

So otroci le plod namenskega razmnoževanja in ohranjanja vrste, ali so nam zaradi njih zrasla srca, smo zaradi njih postali malo manj sebični, so ob ognjišču zanetili ogenj, tako da zdaj vidimo jasne obraze? So nam zaradi njihovih majhnih rok zaščemeli trebuščki, in zaradi njihovih iskrenih nasmehov zaigrala srca? Poznam rek: »Kjer so otroci, tam je zlata doba.« Ker ne bo noben poljub, noben objem, nobena pesem in nobena zgodba izgubljena, če jo daš otroku; vse se bo zlilo v tisto, kar bo postal.

Mojih pet dni v vrtcu je šlo mimo, kot da bi zaprla oči, jih odprla, in življenje bi kar naenkrat spet teklo mimo. Čeprav si prav zdaj še ne predstavljam svojega sveta, ko bom starejša, ne predstavljam si biti vzgojiteljica, in ne predstavljam si vsakega dneva preživetega z njimi, pa bodo otroci definitivno vedno tisti nebrušeni diamanti, v sebi skrivali več kot si upajo pokazati, držali podobo pred zunanjim svetom, dokler ne bodo nekega dne peljali svojih otrok na ista vrata, v isti vrtec, in jih prepustili njihovi ustvarjalnosti, radoživosti in iskrenosti. Puščam si prosto pot, saj sem navsezadnje še sama otrok, ki ima privilegij biti del najpomembnejšega otrokovega življenjskega obdobja.              Aiken Maja Dobaj